Kako upoštevamo zaščitna priporočila?

Tretji del rezultatov raziskave “Kako paziš nase in na druge?”

V prejšnjih dveh objavah o spletni anketi Kako paziš nase in na druge?, ki smo jo COVID-19 Sledilnik in Mladi zdravniki Slovenije izvedli v sodelovanju s podjetjem Valicon, smo ugotovili, da je bila v drugem tednu novembra večina delovno aktivnih še vedno na delovnem mestu in je skoraj polovica anketirancev obiskala vsaj eno drugo gospodinjstvo.

V tokratnem prispevku bomo ugotavljali, v kolikšni meri so se anketiranci v drugem tednu novembra držali priporočil o samozaščitnih ukrepih na delovnem mestu, na obiskih drugih gospodinjstev v zaprtih prostorih ter ob opravkih. Predstavljene podatke smo pridobili z Valiconovo anketo na nacionalno reprezentativnem vzorcu s 527 sodelujočimi. V njej je sodelovalo 293 delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, od katerih je 188 oseb vsaj del delovnih obveznosti opravilo na delovnem mestu.

Kako so se vprašani držali priporočil na delovnem mestu?

• Ves ali skoraj ves čas je masko nosilo 63 % zaposlenih, 7 % pa nikoli ali skoraj nikoli. Slednjih nismo vprašali, ali so bili morda na delovnem mestu sami in nošenje maske ni bilo smiselno.
• Le dobra polovica je ves ali skoraj ves čas vzdrževala priporočeno razdaljo do drugih.
• Polovica zaposlenih se je ves ali skoraj ves čas izogibala tveganim stikom s sodelavci, kot so skupne malice, dolgi sestanki, kajenje ipd.
• Prezračevanje na delovnem mestu se je izkazalo kot najslabše upoštevano priporočilo, saj je zanj ves čas ali skoraj ves čas skrbelo 43 % vprašanih.
• Vseh štirih priporočil se je ves ali skoraj ves čas držalo 27 % vprašanih.

Oglejmo si upoštevanje samozaščitnih priporočil na obisku drugih gospodinjstev v zaprtih prostorih:

• Masko je na vseh ali skoraj vseh obiskih nosilo 44 % vprašanih. Enak odstotek vprašanih pravi, da so hodili izključno na kratke obiske in na nobenem obisku niso jedli ali pili. Le odstotno točko manj je bilo takih, ki so na vseh obiskih vzdrževali razdaljo dveh metrov. Kljub ujemanju odstotkov pa ne gre za isto skupino ljudi — vsaj štirih od petih priporočil se je držalo le 16 % vprašanih, pri ostalih pa gre za različne kombinacije odgovorov.
• Med priporočili je na obiskih največ anketirancev upoštevalo higieno rok, kar tri četrtine sodelujočih. Tu je opazna razlika med spoloma, in sicer imajo ženske pogosteje čiste roke.
• Osebe, ki so bile na večjem številu obiskov, so slabše upoštevale priporočila.

Najbolj dosledno so sodelujoči upoštevali samozaščitna priporočila ob opravkih (obisk trgovine, banke, pošte, bencinske črpalke ipd.):

• Kar 88 % jih je ves čas ali skoraj ves čas nosilo maske, 81 % si je razkuževalo roke in 77 % je upoštevalo varno razdaljo do drugih (vsaj dva metra). Vseh treh navedenih priporočil sta se držali dve tretjini vprašanih.
• Ob opravkih so se bolje zaščitili tisti, ki spadajo v ogroženo skupino.
• Za zaščito na opravkih so bolje poskrbeli tudi tisti, ki niso bili na nobenem obisku drugih gospodinjstev.

Pri vprašanjih o pravilnem nošenju maske in varni razdalji do drugih, ki sta bili vključeni pri vseh tipih prostorov, se nakazuje soodvisnost med stopnjo javnosti prostora in upoštevanjem priporočila. Teh dveh priporočil se vprašani namreč najbolj držijo na opravkih (najbolj javen prostor), sledi delovno mesto (manj javen prostor), bistveno manj pa se upoštevajo pri obiskih drugih gospodinjstev (zaseben prostor).

Slednje velja tudi, ko analizo obiskov in opravkov omejimo le na podvzorec 188 oseb, ki so obiskovale delovno mesto — med njimi in tistimi, ki ga niso, namreč ni razlik v nošenju maske in vzdrževanju razdalje na obiskih in ob opravkih. Razlika med skupinama se je pokazala le pri dolžini obiskov ter obedovanju: za tiste, ki niso opravljali dela na svojem delovnem mestu, so značilni daljši obiski tujih gospodinjstev ter ob spremljavi hrane ali pijače.

V naslednjih dveh prispevkih si bomo bolje ogledali razlike v upoštevanju ukrepov pri osebah, ki so bile v stiku s covid-19 pozitivno osebo ali pa so imele dva simptoma ali več, ter se poglobili v razlike glede upoštevanja priporočil med različnimi regijami.

Zaključek: Opažamo, da se ljudje najbolj držimo priporočil ob opravkih, torej v povsem javnih prostorih, bistveno manj na delovnem mestu, najmanj pa ob obiskih, torej v zasebnih prostorih. Iz tega sledi, da bi bilo smiselno razmisliti o strategiji spodbujanja varnega druženja — namesto druženja po domovih raje varno druženje majhnih skupin na javnih površinah, kjer se bolj držimo priporočil, pa tudi verjetnost prenosa virusa je v odprtih prostorih manjša.

Tudi glede upoštevanja samozaščitnih priporočil na delovnem mestu je kar nekaj možnosti za izboljšanje našega obnašanja — polovica zaposlenih, ki delo opravlja na delovnem mestu, je redno v tveganih stikih s sodelavci (skupne malice, dolgi sestanki, odmori za kajenje, ipd.), bolje bi lahko poskrbeli za zračenje prostorov in tudi uporaba mask bi lahko bila bolj dosledna.

…

*Omejitev raziskave: Uporabljen je bil spletni panel Jazvem.si, v katerem niso zajeti ljudje, ki so zavrnili članstvo v panelu. Spletni panel Jazvem.si je sicer eden prvih in hkrati največji spletni panel v Sloveniji, ki zagotavlja reprezentativne vzorce. Več kot tri četrtine udeležencev je bilo v panel vključenih po principu verjetnostnega vzorčenja. Stopnja sodelovanja udeležencev pri posamezni anketi je višja od 60 %. Reprezentativnost anket v panelu je bila večkrat dokazana s primerljivimi objektivnimi podatki, nazadnje v primeru raziskave uporabe turističnih bonov, v kateri se je izmerjeni anketni rezultat povsem ujemal z uradnimi podatki, ki jih je sporočil FURS.

Velikost vzorca: Velikost vzorca v tej raziskavi je enaka kot v raziskavi #Novanormalnost, torej n = 527. Pri vzorcu te velikosti so po kriteriju koeficienta CV < 20 izmerjene ocene relativno zanesljive za vse deleže nad 4 %.

Sodelujoči: Ana Slavec, Janez Žibert, Zarja Muršič, Sanja Zupanič, Andraž Zorko, Andrej Srakar