Koliko zdravstvenih delavcev se bo cepilo? (in zakaj ne)
Drugi del rezultatov ankete: Mnenja zdravstvenih delavcev o cepljenju proti virusu SARS-CoV-2
Konec decembra smo predstavili rezultate reprezentativne ankete podjetja Valicon, ki je pokazala, da se le polovica vprašanih namerava verjetno ali zagotovo cepiti proti koronavirusu. Vzporedno smo študenti medicine Univerze v Mariboru in COVID-19 Sledilnik s pomočjo družabnih omrežij in drugih medijev uspeli izvesti tudi večjo anketo, kjer je odgovore v celoti prispevalo 12.042 oseb*. Večje število anketiranih nam je omogočilo vpogled tudi v mnenja zdravstvenih delavcev, ene od virusu najbolj izpostavljenih skupin.
V anketi je sodelovalo 2.068 oseb z zdravstvenim poklicem. Med temi so največje zanimanje za cepljenje izrazili zdravniki, in sicer jih je 84 % odgovorilo, da se bodo verjetno ali zagotovo cepili. Sledijo jim študenti medicine z 82 % in študenti drugih smeri, povezanih z delom v zdravstvu, z 61 %, medtem ko je pri drugem osebju, zaposlenem v zdravstvu (medicinske sestre, zdravstveni tehniki, negovalci, fizioterapevti, farmacevti in psihologi) namero cepljenja izrazila le polovica vprašanih.
Razlike med zdravstvenimi poklici so se pokazale tudi pri drugih dejavnikih. Zdravniki so se v preteklosti v večjem deležu redno cepili proti gripi. Med njimi jih tudi več zaupa strokovnim člankom in rezultatom raziskav ter Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), manj zdravnikov pa zaupa alternativnim razlagam na družabnih omrežjih ter informacijam prijateljev in znancev, ki niso zaposleni v zdravstvu. V primerjavi z drugimi delavci v zdravstvu več zdravnikov verjame v varnost in učinkovitost cepiva. Namera o cepljenju je povezana tudi z demografskimi spremenljivkami — cepiti se namerava več moških in več starejših.
Analizirali smo tudi odgovore na vprašanje odprtega tipa, v katerih so zdravstveni delavci, ki so cepljenju naklonjeni, izpostavili pomen preproste razlage delovanja cepiva, promocijo znanosti in pomen izobraževanja. Tisti, ki se ne bi cepili, pa so v odgovorih izpostavili pomisleke zaradi kratkega časa preizkušanja cepiva in druge zadržke. Tovrstni izsledki so lahko koristni tudi pri identificiranju zadržkov pred cepljenju z namenom izboljšanja komunikacije in informiranja.
Rezultati so podrobneje predstavljeni v prispevku Presečna študija mnenj zdravstvenih delavcev o cepljenju proti virusu SARS-CoV-2 (PDF, 342 KB), objavljenem v februarski številki glasila Zdravniške zbornice Slovenije ISIS.
*Zbiranje podatkov: Uporabljeni so bili podatki spletne ankete, ki smo jo študenti Medicinske fakultete Univerze v Mariboru zasnovali v sodelovanju s COVID-19 Sledilnikom. Povezava na vprašalnik je bila aktivna od 17. do 27. decembra 2020; razširili smo jo s pomočjo družabnih omrežij, elektronske pošte, različnih društev in medijev, ki so povezavo do ankete objavili na svojih spletnih straneh. Na povezavi do ankete smo zabeležili 45.633 unikatnih klikov, izpolnjevati pa jo je začelo 18.277 oseb, od katerih jo je 6.235 izpolnilo delno, 12.042 v celoti. Od teh je bilo 2.068 oseb z zdravstvenim poklicem. Ker smo imeli neverjetnostni vzorec, rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo, se pa veliko razmerij med spremenljivkami zelo dobro ujema z Valiconovo anketo, ki je bila izvedena na nacionalno reprezentativnem vzorcu.
Avtorji: Luka Petravić, Rok Arh, Lucija Jazbec, Tina Gabrovec, Nika Rupčić, Nina Starešinič, Lea Zorman, Ana Slavec, Ajda Pretnar in Matjaž Zwitter.
