SPARK — prekinimo verige prenosov!
Virus SARS-CoV-2 se širi med ljudmi s stiki, ki jih imamo na delovnem mestu in pri drugih vsakodnevnih srečanjih. Pri tem se lahko okužiš — ali pa ti okužiš nekoga drugega.
Med najbolj učinkovitimi načini omejitve širjenja virusa je hitra izolacija okužene osebe. Prav tako je pomembno, da se ponovnim stikom izogibajo tudi tisti, ki so se nedavno družili z okuženo osebo.
A kako čimprej obvestiti vse svoje kontakte?
Tako obveščanje med kontakti ponavadi izvaja epidemiološka služba, a pri novem koronavirusu se je izkazalo, da je hitrost obveščanja ključna; tako si lahko ob preobremenjenosti epidemiološke službe pomagamo tudi sami. SPARK ponuja oporo/del rešitve, saj je enostaven in anonimen servis za obveščanje.
Še ena aplikacija več?
Ne, ne gre za aplikacijo, ampak za spletno mesto. Še bolj kot to pa gre za IDEJO. Za preprosto posredovanje informacije, s katero lahko ti, jaz, midva … z odgovornim obveščanjem bistveno pripomoreva k omejitvi epidemije virusa brez posredovanja uradnih ustanov. In ta ideja ni vezana na splet, deliš jo lahko v tiskani obliki ali celo od ust do ust (z masko in distanco, jasno).
Covid-SPARK je preprosto sporočilo. Vse, kar potrebuješ, je delujoč mobilni telefon, s katerim pošlješ SMS o svojem stanju.
Kako deluje Covid-SPARK?
Uporaba SPARK-a in sledenje ključnim iztočnicam na spletni strani sta enostavna, prav tako priprava SMS sporočil. Pomembno pa je, kako ideja SPARK deluje kot celota.
SPARK je akronim za:
- S — simptomatično okužbo,
- P — pozitiven test,
- A — asimptomatično okužbo,
- R — razvejano okužbo,
- K — kontakt.
(Zaradi kratkosti se v nadaljevanju za opis uporabljajo le začetnice, torej: S, P, A, R in K.)
Preventivno delovanje
Recimo, da si oseba P (imaš pozitiven test na SARS-CoV-2). Svojim znancem, prijateljem itn. pošlješ SMS »Spark-P«; tako jih obvestiš, da imaš pozitiven test.
Kaj bo s to informacijo storil prejemnik sporočila, je povsem njegova stvar. Če prejemnik spozna, da je bil z osebo P v stiku v času, ko je ta virus širila (vsaj dva dneva pred pojavom simptomov), je on njen kontakt K. Tako se lahko sam odloči za preventivno delovanje in se samoizolira.
Ker pa je pri epidemiji virusa SARS-CoV-2 ključna hitrost odkrivanja novih primerov in obveščanja njihovih stikov, lahko svoje znance obvestiš takoj, ko zaznaš simptome (ko torej še spadaš v kategorijo S).
Hitro obveščanje osebe S omogoči, da poskušajo njeni kontakti K preventivno ravnati, še preden bi dočakali pozitiven rezultat osebe S, s čimer lahko takoj prekinejo morebiten nadaljnji prenos in s tem zaustavijo širitev.
Osebe S in P torej primarno obveščajo svoje kontakte K, ki so jih morda okužile. V epidemiologiji temu pravijo (preventivno) epidemiološko sledenje stikom (ang. forward contact tracing) (glej sliko). Čemu potem služita točki A in R?
Retrospektivno iskanje stikov
Velik pomen pri epidemiološkem nadzoru predstavlja poznavanje vira okužbe ali vsaj približnega nabora kandidatov, ki bi lahko bili vir; ti kandidati se lahko potem hitro testirajo (npr. s hitrimi antigenskimi testi). S tem dosežemo retrospektivno epidemiološko sledenje stikom (ang. backward contact tracing), ki po nekaterih študijah predstavlja tudi od dva- do trikrat učinkovitejšo preprečevanje širitve virusa kot zgolj preventivno epidemiološko sledenje.
Ideja je preprosta. Skupek sporočil oseb S in P lahko nakaže, kdo je morda razvejal okužbo in bi lahko bil njen vir, torej oseba R. Kako? Preprosto: če določena oseba prejme več sporočil od oseb S in P, s katerimi je bila v stiku v zadnjem času, potem lahko sama zase oceni, da je morda pravzaprav njihov vir okužbe. Še več, oseba R lahko posumi, da je v istem času morda okužila še koga, a preostali njeni kontakti (še) niso zaznali simptomov. Ker so ti lahko asimptomatični prenašalci A, ki tako kot osebe S in P širijo virus, so prav tako že lahko okužili svoje kontakte.
Krog je sklenjen
Tako se sklene retrospektivno epidemiološko iskanje stikov s preventivnim iskanjem stikov: osebe S in P pomagajo odkriti možne kandidate R; če se ti potem res prepoznajo kot možni viri okužbe, obvestijo svoje kontakte A (ki so brez simptomov) in ti še naprej svoje kontakte K. V idealnem scenariju tako zajezimo celotno razvejitev okužb, ki se je pojavila z osebo R.
Podporni steber epidemiološki službi
SPARK nikakor ni nadomestilo epidemiološke službe NIJZ ali aplikacije #OstaniZdrav. Ključni doprinos ideje SPARK je hitrost, ki jo lahko izkoristimo ljudje sami s preprostim SMS-obveščanjem. S tem svojim kontaktom omogočimo, da se preventivno izolirajo, testirajo in tako zamejijo širjenje virusa. SPARK je z malo truda najhitrejši in najenostavnejši korak v seriji naslednjih epidemioloških korakov.
- S SPARK-om sami najhitreje in z grobo oceno obveščamo in odkrivamo možne kandidate, ki bi lahko bili preko nas povezani z okužbo s SARS-CoV-2.
- Ti kandidati so lahko hitro testirani s hitrimi antigenskimi (AG) testi, ki so nekoliko počasnejši od SMS-sporočila, a že bolj zanesljivi.
- Hitremu antigenskemu testu lahko sledi PCR-test, ta je še bolj zanesljiv od hitrega AG-testa.
- Vključi se lahko epidemiološka služba.
- Če uporabljaš aplikacijo #OstaniZdrav, lahko pridobiš tudi TAN-kodo za obveščanje neznanih prenosov okužb.
SPARK torej ni rešitev. Je le »prvi« (in lahko odločilen) korak do rešitve.
Več o tem, kako SPARK deluje, v članku: 5-dnevna samoizolacija. Zakaj tako malo?!
Pri nastajanju SPARK-a so pomagali: Andraž Vrhovec, Joh Dokler, Jure Novak, Jure Sobočan, Kaya Tokuhisa, Luka Medic, Luka Renko, Maja Založnik, Marija Vita Zupanič, Miha Kadunc, Nina Rolih, Pika Založnik, Sabina Tamše Kozovinc, Sebastian Pleško, Stefan Baebler, Zarja Muršič, Žiga Zaplotnik.
Podpora: Sledilnik.org
